Stavbe okoli Prešernovega trga

Trg je kratek tečaj ljubljanske arhitekture. Ena stran je baročna iz 17. stoletja; večina ostalega je dunajska secesija, zgrajena po potresu leta 1895; mostno os pa je v 30. letih 20. stoletja preoblikoval Jože Plečnik. Ta stran poimenuje vsako stavbo in pove, kaj iskati.

Cerkev in stavbe ob trgu

Cerkev Marijinega oznanjenja, znana kot frančiškanska cerkev, stoji na severni strani trga. Register kulturne dediščine jo opisuje kot zgodnjebaročno cerkev s šestimi stranskimi kapelami in opremo, povezano s Francescom Robbo, Matevžem Langusom, Matejem Sternenom in Jožetom Plečnikom. Cerkev je tudi bogoslužni prostor; preverite aktualne pogoje obiska.

Urbančeva veleblagovnica po načrtih Fredricha Sigmundta iz leta 1903 predstavlja secesijsko trgovsko arhitekturo ob trgu. Tromostovje prek Ljubljanice združuje most iz leta 1842 in mostova za pešce po načrtih Jožeta Plečnika iz let 1931–1932.

Dr. Matevž Rudolf, strokovni svetovalec Založbe Univerze v Ljubljani, je v odgovoru 6. novembra 2026 priporočil prosto dostopno knjigo. Zbornik, ki ga je uredila Katja Mahnič (2024), je nastal v okviru muzeološkega projekta umetnostne zgodovine Univerze v Ljubljani o predstavitvi cerkve. Priporočilo ne pomeni pregleda ali podpore temu neodvisnemu spletišču.

Frančiškanska cerkev
1646–1660, zgodnji barok, najstarejši opornik trga
Urbancova hiša
1903, dunajska secesija, vogalna stavba
Hauptmanova hiša
1873, neorenesansa, vogal Wolfove
Sever in vzhod
Obnovljeno v secesiji po letu 1895
Tromostovje
Jože Plečnik, 1929–1932
Spomenik
Bron izpod Ivana Zajca, 1905

Rožnata cerkev stoji na severu

Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja (1646–1660) je najstarejša in najbolj prevladujoča stavba na trgu. Njena nenavadna rožnata (pravzaprav bledo terakota in apnenec) baročna fasada je najlažja orientacijska točka v bližini.

Stopite v notranjost in šum trga izgine — to je delujoč samostanska cerkev, zato se zvonovi mešajo s turističnim vrvežem zunaj.

Secesijski obroč

Poglejte severne in vzhodne stranice trga in gledate gradnjo po letu 1895. Po velikonočnem potresu so poškodovane stavbe obnovili v dunajski secesiji: krivulje, cvetlični okras, visoka okna in zaokroženi vogali.

Zato trg deluje kot „fin de siècle“ srednje Evrope, ne kot srednjeveško mesto — skoraj vse, kar fotografirate tukaj razen cerkve, je staro manj kot 130 let.

Urbancova hiša (vogalni dragulj)

Na vogalu s Čopovo ulico je Urbancova hiša (1903) najbogatejša secesijska fasada na trgu, z alegoričnimi kipi in znamenito kavarno v pritličju. To je najboljši posamezni primer, kako je Ljubljana prevzela dunajsko moderno.

Hauptmanova hiša

Neorenesančna stavba na vogalu Wolfove (1873) je starejša od potresne obnove in kaže prejšnji historicistični okus — težja, simetričnejša, manj cvetlična od secesijskih sosed. Primerjajte oba stila čez trg.

Mostna os je tudi arhitektura

Tromostovje ni le prehod: Plečnik je en most spremenil v tri z nizkimi balustradami in svetilkami, da trg preteče na levi breg. Beri ga skupaj s trgom — ena sta kompozicija.

Frequently asked questions

Zakaj je frančiškanska cerkev rožnata?

Fasada je pobarvana v terakota-apnenec baročni vzorec, ki je postal rožnat ton, ki ga turisti opazijo danes. Izvira iz gradnje cerkve 1646–1660.

Kakšen slog obdaja trg?

Večina stavb je dunajska secesija (art nouveau), obnovljena po potresu leta 1895, z baročno frančiškansko cerkvijo kot najstarejšim elementom in Plečkovim Tromostovjem iz 30. let kot moderno osjo.

Kdo je bil Jože Plečnik?

Jože Plečnik (1872–1957) je bil slovenski arhitekt, ki je oblikoval velik del sodobne Ljubljane, med drugim Tromostovje, tržniške arkade in bronata vrata stolnice.

Viri: Visit Ljubljana (dedovska stran), MOL. Preverjeno oktober 2026.

en

← Prešernov trg